Čokolada, ki jo človeštvo pozna že skoraj tri tisoč let, še naprej osvaja srca ljudi. Morda ni več "mednarodne" dobrote, ki bi bila zelo priljubljena pri otrocih in odraslih na različnih koncih sveta.
Izjemne lastnosti sadja in semen kakava je prvič odkrilo pleme Olmec, ki so bili ustanovitelji najstarejše civilizacije v Srednji Ameriki. Pražili so kakav v zrnu in jim dodajali vodo ter hladen napitek začinili s čilijem in nageljnovimi žbicami. Menijo, da so plemena južnoameriških Indijancev za štetje uporabljala kakavova zrna in jih uporabljala tudi kot denarno protivrednost.
Čokolada je v Evropo vstopila v začetku 16. stoletja. Dolgo je ostal drag izdelek, ki so si ga lahko privoščili samo aristokrati in bogati državljani. V teh dneh je bila glavna dobaviteljica čokolade Španija, ki je v številnih kolonijah vzdrževala ogromne nasade kakava. Do 19. stoletja so čokolado uživali izključno v tekoči obliki.
Leta 1819 je Švicar François Louis Cayet prvi dobil kakavovo maslo, ki je dalo čokoladi trdno obliko. To odkritje je prispevalo k širjenju proizvodnje čokolade po Evropi in drugih državah sveta.
Danes je čokolada ena najljubših priboljškov milijonov ljudi po vsem svetu. Znanstveniki so dokazali, da so nekatere vrste čokolade sposobne zagotoviti normalno delovanje kardiovaskularnega sistema. Kakav bistveno zmanjša tveganje za maligne novotvorbe, seneni nahod in krepi človeško imunost. Poleg tega temna čokolada vpliva na proizvodnjo endorfinov, posebnih hormonov za dvig razpoloženja.
Svetovni dan čokolade vsako leto praznujemo 11. julija. Zamisel o ustvarjanju tega praznika pripada Francozom. V Franciji so prvič potekala množična praznovanja, posvečena čokoladi. Ta mladi praznik je postopoma pridobil veliko popularnost v drugih evropskih državah, kot so Nemčija, Italija in Švica.
Ob svetovnem dnevu čokolade praznujejo tudi druge praznike, posvečene tej dobroti. Na primer, v ZDA vsako leto praznujejo kar 2 državna "čokoladna dneva" - 7. julija in 28. oktobra.
