Katoliški praznik snega ali Dan Device Marije Snežne praznujemo 5. avgusta. Posvečena je Materi božji in njenemu "snežnemu čudežu", ki se je zgodil v 4. stoletju. V tem soparnem poletnem dnevu je sneg prekril polje na enem od sedmih rimskih gričev, kjer je katedrala že od takrat.
5. avgusta romarji odidejo v katoliške cerkve, imenovane po Devici Mariji Snežni, po vsej Evropi in tu potekajo verske službe. Ta praznik je poklon dnevu razsvetljave katedrale Svete Brezmadežne Device, ki je bila zgrajena na mestu, kjer je v poletni vročini padel čisti peneči sneg. Ta pojav se je pojavil v očeh papeža Liberija I. "Izpovedovalca" in še dveh oseb, ki sta za vedno vstopili v zgodovino cerkve.
Patricij Giovanni in njegova žena sta dolgo sanjala o otroku in za to goreče molila Gospoda. Ljudje so zelo bogati, v cerkev so nenehno prinašali velikodušne donacije. In v noči na 5. avgust 358 se jim je v sanjah prikazala Presveta Bogorodica in jim rekla, da bodo kmalu dobili sina. Poleg tega bo na zemljo kmalu poslan božanski znak - sneg bo zapadel na enega od rimskih gričev. In tam, kjer se bo to zgodilo, bi morali zgraditi tempelj.
Razveseljeni par je odšel k papežu in povedal o svojih sanjah. Vrhovni vladar katoliške cerkve je bil zelo presenečen, saj je sinoči isto sporočilo prejel od Device Marije. Ob zori so se vsi trije odpravili na hrib Equilin in zagledali snežno belo preprogo ravno sredi polja. Takoj je bil ta kraj posvečen in Liberijem I je naročil, da na njem zgradi tempelj, posvečen Brezmadežni Devici.
Gradnja je potekala skoraj osem desetletij, leta 432 pa je bila postavljena cerkev Device Marije Snežne, ki je postala največja v Rimu. Obstaja ikona Device Marije, ene najbolj cenjenih med zagovorniki katolištva. Pogosto jo imenujejo Snežna Madona, pa tudi Rešitev rimskega ljudstva. Cerkve, posvečene temu svetniku, so bile zgrajene v številnih evropskih mestih. S praznikom snega je povezanih tudi več znakov. Na primer, v Nemčiji verjamejo, da dež na ta dan napoveduje dobro letino.
