Med številnimi krščanskimi pravoslavnimi prazniki so še posebej izpostavljeni tisti, v katerih cerkvena listina določa post. Takih datumov v koledarju ni veliko, vendar zasedajo pomembno mesto v liturgičnem življenju Cerkve.
Cerkvena liturgična listina opredeljuje dva praznika, ob katerih se mora pravoslavna oseba postiti. Hkrati je predpisano, da je post strog - prepovedana ni samo hrana živalskega izvora, temveč tudi ribe. Obe praznovanji padeta septembra in se praznujeta vsako leto ob točno določenem času.
11. septembra pravoslavna cerkev časti krstitelja Gospodovega in preroka Janeza. Ta dan je v cerkvenem koledarju imenovan Obglavljanje Janeza Krstnika. Evangelijska zgodba pripoveduje, kako je bila velikemu preroku po naročilu kralja Heroda odrezana glava. Herodijada in njena mati Salome sta Heroda na to sramoto potisnili. Pravoslavna cerkev, ki se spominja tako strašnega umora pravičnega človeka, na ta dan človeka blaži s telesno in duševno vzdržljivostjo.
Drug pravoslavni praznik, med katerim je postavljen post, je dan vzvišenja svetega križa, ki ga cerkev praznuje 27. septembra. Poleg tega, da se Cerkev spominja zgodovinskega dogodka pridobitve Životvornega križa in njegove postavitve na ogromnem zborovanju ljudi v Carigradu, ta praznik priča o ceni, po kateri je bilo človeštvu dano odrešenje. Cerkev določa post za vzvišenje kot znak spomina na odkupno daritev Jezusa Kristusa. Vernik na ta dan poskuša svoje misli dvigniti k spoznanju Odrešenikove smrti na križu in Božji ljubezni, zahvaljujoč kateri Gospod ni prizanesel ljubljenemu Sinu, da bi rešil ljudi in človeku dal priložnost biti v raju po smrti.
Poleg teh praznikov velja omeniti še nekaj datumov. Torej, na praznik Gospodovega vstopa v Jeruzalem (cvetno nedeljo) je vedno post. To je posledica dejstva, da praznovanje pade na predzadnjo nedeljo pred veliko nočjo, ko se nadaljuje Veliki post. Omeniti velja, da je post opredeljen tudi ob nekaterih velikih dvanajstletnih praznikih, če praznovanja padejo na večdnevno abstinenco, pa tudi v sredo ali petek (na primer praznik Marijinega oznanjenja, predstavitev Gospodov vstop Matere Božje v tempelj, Marijino vnebovzetje, Gospodovo preobraženje).
Če v sredo ali petek padejo veliki prazniki (na primer Device Marije, spomin svetih apostolov Petra in Pavla, Rojstvo Janeza Krstnika), potem post ne odpove, ampak uporaba morskih sadežev in v teh dneh je dovoljena riba.
